GNUS - občutek, ki ga povzroči nekaj izredno grdega, odvratnega (SSKJ)

Franc Palčič o koprskem vodometu in stanju v MOK

Ko je šel mimo Jusupovega vrta, je kar živahno razmišljal o ustroju visokih vodometov in o tem, kako bi taki vodometi na vseh trgih prijetno ohlajali zrak. Polagoma je prišel do prepričanja, da bi bilo nekaj krasnega in prekoristnega za mesto, ako bi razširili Poletni vrt in vse Marsovo polje in ga spojili z dvorskim Mihajlovskim vrtom. Tedajci pa ga je jelo zanimati, zakaj človek v vseh velikih mestih ne samo iz gole nuje, temveč iz nekakšnega posebnega nagnjenja najrajši živi in se naseljuje prav v tistih mestnih delih, kjer ni vrtov ne vodometov, temveč blato in smrad in vsakovrstna nesnaga. V tem se je spomnil svojih lastnih sprehodov po Senenem trgu in se za trenutek ovedel. ''Kakšna neumnost'' je pomislil.''Ne, bolje je, da človek nič ne premišljuje!'' (Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zločin in kazen).

Mogoče je tudi arhitekt, ki je zasnoval vodomet, ki stoji v krožišču v Kopru, razmišljal, kako bi vodometi na koprskih trgih oz. krožiščih  prijetno ohlajali zrak.

Pa vzemimo pod drobnogled famozni koprski vodomet (kdaj drugič pa še ostale grozote v MO Koper), ki resne strokovne analize sploh ne vzdrži: zgolj stroški naj bi presegali nekaj stotisoč evrov.

Razmišljam o tem, za kaj vse bi lahko uporabili sredstva, ki so bila namenjena ideji in postavitvi vodometa:

1. za subvencioniranje šolskih malic in kosil, saj mnogi starši tega stroška enostavno ne zmorejo več pokrivati, zato otroci ostajajo brez toplega obroka;

2. vrtcem in šolam bi lahko s pomočjo teh sredstev omogočili normalno funkcioniranje (sedaj mnoge šole prosijo za prispevke, s katerimi poskušajo kupiti didaktična sredstva, knjige, računalnike itd.);

3. športni klubi in različna društva bi se lahko ukvarjala samo s svojo dejavnostjo;

4. mlade raziskovalce bi lahko (so)financirali;

5. umetnikom, pisateljem in drugim kulturnim delavcem  bi lahko pomagali pri njihovem ustvarjanju;

6. s projekti bi pomagali podeželju, ki bi začutilo skrb občine za razvoj zapostavljenega področja, ki bi se lahko razvijalo v slovensko Toskano;

7. in še in še.

Zato je zanimivo opazovati začudenost ljudi ob razlagi izvirnega greha nastajajoče oblike MO Koper: trdim namreč, da za obstoječe stanje sploh ni kriv župan Kopra, trdim pa tudi, da se oblastnikom  o SPOŠTOVANJU niti ne sanja.

Spomin, eden od temeljev človeškega razuma, se danes  po principu »cikla« spreminja v potrebo pozabe.

Kdo pa se še spomni, da je bil občinski proračun v času prvega mandata Borisovega županovanja sprejet z rezultatom 31:0 (torej, vsi svetniki iz vseh političnih strank so dvignili roke in podprli občinski proračun)?

Kdo pa se še spomni, da je Boris na zadnjih lokalnih volitvah prejel 17304 glasov in da lahko počne, kar ga je volja?

Očitno je zelo malo tistih, ki bi jim bilo kaj do Kopra in še manj do župana, zato je Kopru prepuščeno, da potuje v smeri tragedije za vse, ki imajo abonma in komedije za izven.

Glede na to, da je v Kopru vpeljan model vladanja, ki bi ga lahko označili s »saj če župana srbi, se oprode praskajo«,  bi se lahko bali vsesplošnega bankrota saj je Občinski svet, ki je najvišji organ odločanja krivec za vse nesreče, ki so prizadele Koper v zadnjih letih.

Ni sporno, da se mora graditi, urejati okolje in prostor. Sporno in nesramno je, da se pri tem devastira prostor, ki se je oblikoval skozi stoletja, da se pri posegih v ta prostor ne upoštevajo njegove značilnosti in se vanj vnašajo elementi, ki tja vsekakor ne sodijo. Še bolj je sporno, predvsem pa žalostno, da Koprčani vse to mirno in indiferentno spremljajo.

Kot primer naj navedem gradnjo trgovskih centrov: investitorji so zemljišča dobili za smešne novce, izvajalci del so bili večinoma tujci, Koper so obdali grozljivi objekti, v katerih Koprčani veselo praznijo denarnice, ves dobiček pa odteka iz Kopra.

Še pred pojavom nastajajoče gospodarske krize sem ugotovil, da se je pri ljudeh močno pojačal občutek, ki mu rečemo STRAH. To je strah pred odprtim komuniciranjem, ki se mu je na žalost danes pridružil tudi strah za eksistenco. Strah pred odkritim, po domače, poštenim pogovorom, ki ne bo povzročil negativnih konsekvenc, je vedno večji. Komunikacija  brez prisotnosti strahu bi morala biti imperativ vsake družbe, kajti prisotnost strahu rezultira na lasten propad in propad skupine, pa naj bo to družina, podjetje, občina, država ali pa kaj drugega.

Nepreglednost informacij in neznanje puščata veliko prostora za manipulacije, ki služijo širjenju strahu in kopičenju moči. Zato menim, da se moramo truditi za družbo, ki temelji na znanosti kot priročniku za pridobivanje znanja, in ne smemo pristajati na informacijsko družbo, ki nas samo zasuva s podatki. Koper, čeprav ima univerzo, izgublja pomen in mesto tudi na tej lestvici.

Poleg vsega naštetega pa nas je v zadnjih desetih letih zapustila tudi sreča. 
Ubogi narod moj.

Franc Palčič

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

-1°C

pretežno jasno
veter: 7 m/s

Torek
-4°C / 1°C

Sreda
-3°C / 2°C

Četrtek
-5°C / 2°C

Današnji dogodki

Facebook